Finančno ozaveščen sem v bistvu že od vedno.
Dnar mi gre dobro od rok, dobesedno –
ne da nimam, sej ga mam, sam ga dam.
Lahk bi šparu,
sam pol bi bil doma
pa folk me ne bi maru,
pa da plačam celo rundo
samo, ko rodi se sine?
Uno dvakrat v lajfu, pa še te uboge spomine
bi odnesu un poceni špricer? Nisem taka mona.
Varčna nej bo žarnca, mi bomo Sauvignona.

Res, mi nit ne svine, da bi gledu na vsak cent.
Pa zarad parkirnine gaziš čez vsak moment
zato, ker ti tko skrbno paziš, kdaj bo zdej res treba krent,
da ne bomo dal še tiste štir kovance več v kase,
boš ti nekje sred Salzburga jou toast namest klobase.
Dej ostan pol rajš doma, pa zakoplji se u poden.
Ni nek aranžma, je pa kr ugoden.
Za vse, ki bi tako poceni radi potoval –
varčna nej bo žarnica, mi bomo pa prespal.

Sej me ne bi motlo, sam, če nisi banka,
kaj si kupiš audi, da pol nimaš za pol tanka?
Sej od zuni super zgleda, ja, sej kul, sej nč ne rečem,
samo js osebno bolj na Aston Martine uč mečem,
ker če se že ven mečemo, pol se dejmo fajn –
varčna nej bo žarnca, ti pa nabav kombajn

pa Inox špene pa fasade plave, sive pa rdeče,
da na celo selo tvoja žena slab okus vam meče.
Greš pa not čez vrata Pirnar, hladne ploščice pa špegu,
nit ne veš s katerim luksuzom bi najprej si postregu.
Al bi upalu radiatorje, al luč, al pa lastnika,
je notr temno, hladno, ampak lepo pa ko slika.
Če se tikamo, gospodje, lahk ostanete v srajci –
varčna nej bo žarnca, za goste pa zahajci.

Tut za cote škoda dnarja, sej se strinjam, sej ni kej,
sam mogoče vsakih pet let si pa le kak film poglej
kaj se nosi, poleg tebe, da ne boš na vsako stvar
pršu v tistem istem gvanti, ki je bil že lani star.
Nisem aklih, bogami, da grem včasih v trgovino
tak, da res ne veš, če sem zaspan, zadet al mam steklino,
sam da mam pa dvajst let tisto isto šekasto Mont bundo –
varčna nej bo žarnca, bom js raj dal za rundo.

Lahk bi imel sam dva kolega,
pa še to, ker smo sosedi,
da pršparam še na benzu,
ja, lahk bi bil tak dedi.
Pa na rojstne dneve nosil bonbonjere od božiča,
pa bone za merkator, zavite v tono kiča,
da bo zgledlo fino, fajn, kot da smo ljudje olike.
A bon je za pet evrov – morš doštukat že za čike.

Samo to ti je tak folk.
Kdo je, kak je, ve se.
Ne odpušča, on optimizira delovne procese,
ne varčuje on to keša, on ga plemeniti,
ma enoslojni skret papir, pa vsako jutro prst u riti.
In pol je treba njih poslušat, kao, kak je treba
delat odgovorno z denarjem kot odgovorna oseba,
da ne boš na koncu mesca dnar iz žepov cufu –
varčna nej bo žarnca, mi smo že itak v pufu.

Lahk se še tko šparaš, pa ti dans zadnjič zakruli,
zato je treba bit cel cajt na pozitivni nuli.
Itak veš, da če ti danes da usoda za zaspat
ziher ne bo šel tvoj dnar tam, kam si hotu ga poslat.
Dnar ti skregu bo familijo bolj, kot če pustiš jih suhe,
itak nočeš za potomce imet skregane lenuhe.
Lahk si kao dobrodelen, da se mal pokažete,
sam, bi reku Emkej, “komu se vi lažete?”
Lahk plačaš svoj pogreb, ne vem pa, kdo to hoče;
nit ne vidiš, kdo vse pride, nit ne vidiš, kdo vse joče.
Ampak vi to vse že veste, kaj vam čem js pravit –
varčna nej bo žarnica, dejmo mi nazdravit.